Zakaj ni dovolj, da primerjate samo donos?

Kam bi raje investirali? Bi sledili indeksu, ki je v zadnjem letu prinesel 18 %, ali drugemu, ki je ustvaril 20 %? Na prvi pogled gre za retorično vprašanje: višje je v financah bolje, kajne? Če želite vedeti, zakaj to ne drži vselej, berite naprej.

Seveda je 20 %  več kot 18 %. Zakaj bi torej izbrali manj, če lahko izberete več? Ker je od konteksta in vsebine odvisno, kaj je bližje vam in vašim ciljem.

Številki smo za ilustracijo potegnili iz zaokroženega donosa dveh ameriških indeksov v zadnjih 365 dneh. Prvi je S&P 500, drugi Nasdaq Composite. Gre torej za dva »klasična osumljenca«, ko gre za pogled na trge. Oba indeksa sta ameriška in oba sta obtežena z vrednostjo delnic podjetij, ki so v zadnjih letih poganjala rast trgov v višave. Na prvi pogled se lahko laiku zdita zelo podobna, a v ozadju nista sestavljena enako. S&P 500 je razpršen med največja ameriška podjetja iz različnih panog, Nasdaq Composite pa je bolj izrazito povezan s tehnološkimi in rastočimi podjetji. Razlika med 18 in 20 odstotki zato ni samo razlika v donosu. Je tudi razlika v tem, kaj bi morali imeti v portfelju, da bi do tega donosa prišli. Tu se, čeprav sta namenoma izbrana precej podobna tipa naložbe, že pokaže prva razlika: katerim panogam zaupate?

A s tem se zgodba o tem, da donosa ne bi smeli izbirati le po absolutnih (potencialnih) številkah, šele dobro začne.

Dobra naložbena odločitev ni samo vprašanje odstotkov, ampak tudi tveganja, stroškov, davkov, dostopnosti denarja in vloge, ki jo ima naložba v vašem portfelju.

Ocenjeni, ciljni, želeni (kakorkoli ga žlite imenovati) donos je pomemben, saj pove, kaj si lahko obetate, če se bodo pričakovanja uresničila. Ne pove pa dovolj o tem, kaj morate za ta donos sprejeti: kako močno lahko naložba niha, kako hitro lahko dostopate do denarja, kakšni so stroški, kako je donos obdavčen in kaj se zgodi, če morate izstopiti prej, kot ste načrtovali.

Najvišji donos ni vedno najboljša izbira

Odstotek je jasen, preprost in hitro razumljiv in logično je, da ima pri odločanju veliko moč. Če vlagatelj vidi dve naložbi, od katerih ima ena nižji, druga pa višji pričakovani donos, bo pogled skoraj samodejno obstal pri višji številki.

A donos je povezan tudi z vprašanjem, kje se ustvarja. Pri nekaterih naložbah je vir donosa razmeroma stabilen in bolj predvidljiv. Pri drugih je možnost višjega donosa povezana z večjim nihanjem. Zato je vprašanje »koliko lahko zaslužim?« koristno šele takrat, ko mu dodate še drugo vprašanje: kaj moram za to sprejeti?

Pričakovani donos ni obljuba

Pri naložbah se vlagatelj pogosto srečuje z različnimi opisi donosov. »Pretekli donos« pokaže, kaj se je zgodilo v določenem obdobju, in nikoli ni zagotovilo za donos v prihodnosti. Naložba, na primer v sklad ali delnico, ki je bila odlična v zadnjih petih letih, ne bo nujno enako uspešna v naslednjih petih. Tudi napovedi so samo scenariji. Lahko so sicer dobro utemeljene na kazalnikih, kot je stabilnost poslovanja družbe ali uravnotežena sestava sklada, vendar niso zagotovilo. Tu nastopa »pričakovani donos« kot ocena prihodnosti. Še en donos, tokrat »obljubljeni« pa ponavadi sporoča, da gre za vnaprej znano višino, a ga je treba vedno razumeti zelo natančno, skupaj s pogoji, tveganji in omejitvami.

Če je donos zapisan v odstotkih, še ne pomeni, da je pot do njega ravna. Lahko vključuje obdobja padcev, dolga obdobja čakanja ali nihanja, ki jih vlagatelj na začetku ni pričakoval. Če ne veste, ali boste potrebovali denar iz naložbe čez pet let ali deset, vam na videz veliko donosnejša, a hkrati bolj volatilna naložba ne pomaga veliko, če jo boste morali prodajati morda na vrat na nos in bo ravno v tistem času občutno zanihala navzdol.

Višji odstotek običajno pomeni več vprašanj

Nikakor ne trdimo, da je višji pričakovani donos samodejno slab znak ali da se mora takoj prižgati več opozorilnih lučk. Pomeni pa, da je smiselno postaviti več vprašanj. Je donos povezan z delniškimi trgi? S kreditnim tveganjem izdajatelja? Z daljšo vezavo sredstev? Z nižjo možnostjo predčasnega izstopa? Z valutnimi spremembami? Z zelo ozko izpostavljenostjo določenemu podjetju, panogi ali regiji? Z davki?

Ustavimo se za hip pri zadnjem kriteriju. Davki hitro pokažejo, zakaj ni dovolj gledati samo bruto donosa. Če vlagatelj prek INR vztraja v naložbi 15 let in si vmes ne izplačuje sredstev, je lahko prvo izplačilo ob izpolnjenih pogojih neobdavčeno. Če pa naložbo proda že po nekaj letih ali investira ob drugačni davčni obravnavi izven INR, lahko ob dobičku plača davek na kapitalski dobiček, ki bo izhodiščno (bruto) sliko donosnosti močno spremenil. Zato dve naložbi z navidezno enakim donosom na papirju za vlagatelja ne pomenita nujno enakega rezultata.

Dobra primerjava se začne takrat, ko ne gledate samo končne številke, ampak razumete tudi mehaniko za njo. Če ne veste, od kod donos prihaja, ne razumete niti tveganja, ki ga sprejemate.

Donos ima tudi stroške

V predstavitvah, oglasih in primerjavah se pogosto najprej vidi bruto rezultat. A vlagatelja na koncu ne sme zanimati samo donos pred stroški. Tisto, kar šteje, je, koliko denarja iz donosa mu dejansko ostane.

Davke smo že omenili. Potem pa so tu še morebitni vstopni stroški, upravljavske provizije, transakcijski stroški, stroški predčasnega izstopa, stroški valutne menjave ali stroški same strukture naložbe. Vsi ti dejavniki lahko del razlike med dvema možnostma precej zmanjšajo. Včasih je naložba z nekoliko nižjim donosom, a preglednejšimi in nižjimi stroški, za vlagatelja bolj smiselna kot možnost, ki je na prvi pogled videti privlačnejša.

Na kratko si torej velja zapomniti pravilo: donos, ki ga vidite na papirju, ni vedno donos, ki ostane v vašem žepu.

Dostopnost denarja je del odločitve

Pri vlaganju ni pomembno samo, koliko lahko naložba prinese, ampak tudi, kako in kdaj lahko iz nje izstopite. Denar, ki ga boste morda potrebovali kmalu, ne spada v naložbo, ki potrebuje veliko časa, potrpežljivosti ali ima omejeno možnost izplačila.

To je posebej pomembno pri vlagateljih, ki imajo pred sabo večje izdatke, nakup nepremičnine, podjetniške načrte ali druge obveznosti. Naložba je lahko dolgoročno smiselna, vendar napačna za denar, ki mora ostati dostopen. To opozorilo finančni svetovalci pogosto ponavljamo, ker se zdi likvidnost dolgočasna tema ... dokler je ne potrebujete. Takrat se izkaže, da je to ena najpomembnejših lastnosti naložbe.

Pot do donosa je lahko enako pomembna kot donos

Dve naložbi imata lahko podoben dolgoročni rezultat, a zelo drugačno pot. Ena raste bolj umirjeno. Druga lahko v dobrih letih močno presega pričakovanja, v slabših obdobjih pa precej pade. Če gledate samo končni donos, te razlike ne vidite dovolj jasno. V praksi pa morate po tej poti dejansko hoditi. Če vas nihanje preveč obremenjuje, lahko tudi dobra dolgoročna naložba postane slaba ali nevdržna izkušnja. Ne zato, ker bi bila nujno napačna, ampak zato, ker je morda ne boste zdržali dovolj dolgo, da bi dosegla svoj potencial. Tu ne gre le za vprašanje dostopnosti, ampak tudi za čustveno komponento, stres ali strah, ki lahko vodi v preuranjene ali napačne odločitve.

Najvišji donos je lahko napačna izbira

Vlagatelj, ki vedno izbere možnost z najvišjim pričakovanim donosom, lahko hitro sprejme več tveganja, kot ga razume. Lahko izbere naložbo, ki je preveč nagnjena k nihanjem, premalo likvidna ali preveč odvisna od enega scenarija. Najvišji donos je torej smiseln samo takrat, ko razumete pogoje, pod katerimi ga lahko dosežete. Če teh pogojev ne razumete, pravzaprav ne primerjate naložb, ampak primerjate samo lepe številke na papirju, te pa se le redko in ob idealnih razmerah udejanijo tudi v končnem donosu.

Dober pogovor se ne začne pri odstotkih

Zakaj pri JonatanMars tako poudarjamo pomen osebnega svetovanja in dialoga med strokovnjakom in vlagateljem? Ker se dober svetovalni pogovor ne začne z vprašanjem, kje je najvišji donos. Začne se z vprašanjem, kaj želite z denarjem doseči, koliko časa lahko počakate, kakšno tveganje razumete in katere omejitve morate upoštevati. Finančni svetovalec vam lahko pomaga pogledati še stroške, davke, likvidnost, tveganje in vlogo posamezne naložbe v celotnem portfelju. Šele takrat primerjava zares postane uporabna.