Je čas za podjetniške obveznice?

Obveznice so v zadnjih letih postale precej bolj vidne tudi med slovenskimi vlagatelji. Država je marca 2026 že tretjič ponudila tako imenovane ljudske obveznice, zanimanje zanje pa je pokazalo, da vlagatelji poleg depozitov, skladov in delnic vse bolj iščejo tudi druge možnosti za svoj denar. Toda državne obveznice niso edina možnost. Del obvezniškega trga predstavljajo tudi podjetniške obveznice, pri katerih pa je treba poleg potencialnega donosa precej natančneje pogledati tudi tveganje.

Ko denar dalj časa ostaja na računu ali v naložbi z zelo nizko donosnostjo, je pomembno vprašanje, kaj se medtem dogaja z njegovo kupno močjo.

Po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada RS je julija 2026 letna inflacija v Sloveniji znašala 2,9 %. Banka Slovenije medtem ugotavlja, da obrestne mere za vezane vloge gospodinjstev ostajajo na razmeroma nizkih ravneh. Pri novih dolgoročnejših vezanih vlogah so se gibale nekoliko nad 1,5 %, pri kratkoročnih pa okoli 0,8 %.

To seveda ne pomeni, da mora vsak denar zapustiti bančni račun. Likvidna rezerva ima v osebnem finančnem načrtu pomembno vlogo. Pomeni pa, da je pri denarju, ki ga dalj časa ne potrebujete, smiselno razmisliti, ali je razporejen skladno z vašimi cilji, časovnim horizontom in pripravljenostjo sprejemati tveganje.

Ena od možnosti so obveznice.

Ljudske obveznice so obvezniški trg približale širši javnosti

Marca 2026 je Republika Slovenija izvedla že tretjo izdajo obveznic, namenjenih fizičnim osebam.

Obveznica z oznako RS99 ima triletno ročnost in 3,0-odstotno letno obrestno mero. Vpisalo jo je 6.893 vlagateljev v skupni vrednosti nekaj več kot 210 milijonov evrov. Skupni nominalni obseg izdaje, skupaj z delom, namenjenim zagotavljanju likvidnosti na trgu, znaša 225 milijonov evrov.

Primerjava z aktualno inflacijo je zanimiva. Kupon zadnje ljudske obveznice znaša 3,0 % letno, medtem ko je julijska letna inflacija znašala 2,9 %.

Toda teh dveh številk ne gre enačiti neposredno.

Kupon obveznice je določen za njeno obdobje, inflacija pa se spreminja iz meseca v mesec. Današnja stopnja inflacije zato ne pove, kakšna bo dejanska realna donosnost obveznice v naslednjih treh letih.

Ljudske obveznice so kljub temu naredile nekaj pomembnega: veliko Slovencev se je prvič podrobneje srečalo z obveznicami kot naložbenim razredom.

Državne obveznice pa so samo en del tega trga.

Kaj sploh je obveznica?

Ko kupite obveznico, izdajatelju v osnovi posodite denar.

Izdajatelj je lahko država, banka, podjetje ali druga institucija. V zameno se praviloma zaveže, da vam bo pod določenimi pogoji plačeval obresti in ob zapadlosti vrnil glavnico.

Pogoji posamezne obveznice med drugim določajo:

višino in način obračunavanja obresti,
ročnost,
način in pogostost izplačevanja obresti,
datum vračila glavnice,
možnost predčasnega odpoklica oziroma poplačila,
morebitna zavarovanja,
položaj vlagatelja v primeru težav izdajatelja.

Veliko obveznic ima fiksno obrestno mero, vendar to ne velja za vse. Obstajajo tudi obveznice s spremenljivo obrestno mero in druge strukture.

Prav tako fiksna obrestna mera ne pomeni, da je celoten donos naložbe avtomatično zagotovljen.

Če obveznico držite do zapadlosti in izdajatelj izpolni vse svoje obveznosti, so denarni tokovi razmeroma predvidljivi. Če jo prodate pred zapadlostjo, pa je lahko njena tržna cena višja ali nižja od cene, po kateri ste jo kupili.

Najpomembneje pa je, da mora biti izdajatelj sposoben svoje obveznosti tudi dejansko poravnati.

Kaj je drugače pri podjetniški obveznici?

Osnovna logika je enaka kot pri državni obveznici.

Namesto državi denar posodite podjetju.

Podjetje lahko kapital, pridobljen z izdajo obveznic, uporabi za različne namene: širitev poslovanja, nove investicije, prevzem druge družbe, refinanciranje obstoječega dolga, razvoj nepremičninskega ali energetskega projekta ter druge poslovne aktivnosti.

Zakaj bi podjetje izdalo obveznico, namesto da bi preprosto najelo bančno posojilo?

Kapitalski trg podjetjem predstavlja dodaten vir financiranja. Izdajatelju lahko omogoči drugačno strukturo financiranja, daljšo ročnost, večjo fleksibilnost ali dostop do kapitala zunaj klasičnega bančnega sistema.

Vlagatelju pa podjetniška obveznica lahko ponudi višjo obrestno mero od primerljive državne obveznice.

Toda ta razlika obstaja z razlogom.

Višji donos praviloma pomeni tudi višje tveganje

Republika Slovenija in posamezno zasebno podjetje nimata enakega kreditnega tveganja.

Zato pri podjetniški obveznici ni dovolj pogledati samo številke ob obrestni meri.

Če dve obveznici ponujata 3 % in 7 % letno, vprašanje ni samo:

»Katera prinaša več?«

Boljše vprašanje je:

»Zakaj mora drugi izdajatelj ponuditi bistveno višjo obrestno mero, da vlagatelja prepriča v nakup?«

Obrestna mera je med drugim cena tveganja, ki ga vlagatelj prevzema.

Višji kupon je lahko privlačen, vendar mora vlagatelj razumeti, kaj stoji za njim.

Kaj preveriti pred nakupom podjetniške obveznice?

Najprej izdajatelja.

Pomembno je razumeti, kdo si denar izposoja, zakaj ga potrebuje in iz katerih virov ga bo lahko vrnil.

Smiselno je preveriti predvsem:

Poslovanje podjetja

Ali podjetje ustvarja stabilne prihodke in denarne tokove? Je njegovo poslovanje dobičkonosno? Kako občutljivo je na gospodarski cikel?

Zadolženost

Koliko dolga podjetje že ima? Kakšne obveznosti zapadejo v času trajanja vaše obveznice?

Namen financiranja

Je denar namenjen projektu, ki lahko ustvarja prihodnje denarne tokove, ali predvsem pokrivanju obstoječih finančnih težav?

Zavarovanje

Je obveznica zavarovana z določenim premoženjem ali drugim jamstvom? Kakšno dejansko vrednost ima to zavarovanje?

Vrstni red poplačila

Vsi upniki v primeru insolventnosti niso nujno v enakem položaju. Pomembno je vedeti, kje se posamezna obveznica nahaja v strukturi kapitala podjetja.

Likvidnost

Ali je obveznico mogoče razmeroma enostavno prodati pred zapadlostjo? Pri manjših podjetniških izdajah je sekundarni trg pogosto precej manj likviden kot pri večjih državnih obveznicah.

Pogoje izdaje

Preverite ročnost, način izplačevanja obresti, morebitne možnosti predčasnega odpoklica, zaveze izdajatelja in druge pogoje.

Prospekt je pomemben, ni pa prisoten pri vsaki izdaji

Pri javni ponudbi vrednostnih papirjev je prospekt eden ključnih dokumentov, saj vlagatelju predstavi izdajatelja, finančne podatke, pogoje ponudbe in bistvena tveganja.

Obveznost objave prospekta pa ima tudi izjeme.

Po veljavnem evropskem in slovenskem pravnem okviru prospekt med drugim ni nujno zahtevan pri ponudbah, namenjenih izključno kvalificiranim vlagateljem, ponudbah manj kot 150 osebam na posamezno državo članico ter nekaterih ponudbah z visokim minimalnim vložkom ali visoko nominalno vrednostjo posameznega vrednostnega papirja.

Slovenska zakonodaja določa tudi izjemo za določene ponudbe, katerih skupna vrednost v EU v obdobju 12 mesecev ne preseže 5 milijonov evrov.

Odsotnost prospekta zato sama po sebi še ne pomeni, da je ponudba sporna. Pomeni pa, da mora vlagatelj še toliko bolj dobro razumeti, katere informacije ima na voljo in katere mora pred odločitvijo dodatno preveriti.

Kaj pa davki?

Pri primerjavi donosnosti različnih naložb ni dovolj primerjati samo bruto obrestnih mer.

Upoštevati je treba tudi davčno obravnavo in stroške.

Pri ljudskih obveznicah Republike Slovenije, izdanih v letih 2024, 2025 in 2026 ter ponujenih izključno fizičnim osebam, velja posebna davčna obravnava. Vsota obresti iz teh obveznic in obresti iz bančnih depozitov se pri davčni osnovi zmanjša za 1.000 evrov letno. Presežek je obdavčen skladno z veljavno davčno zakonodajo.

Takšna posebna obravnava ne velja avtomatično za vsako podjetniško obveznico.

Zato je treba pred nakupom preveriti davčno obravnavo konkretnega instrumenta, morebitne stroške nakupa, vodenja računa, hrambe in prodaje ter šele nato primerjati pričakovani neto donos.

Kje imajo podjetniške obveznice mesto v portfelju?

Obveznice niso nujno alternativa delnicam v smislu »eno ali drugo«.

V dobro sestavljenem portfelju imajo različni naložbeni razredi različne naloge.

Delnice lahko predstavljajo pomemben motor dolgoročne rasti. Obveznice lahko v določenih portfeljih zmanjšujejo nihajnost, ustvarjajo bolj predvidljive denarne tokove in povečujejo razpršenost.

Toda tudi znotraj obvezniškega dela portfelja je pomembna diverzifikacija.

Vložiti velik del premoženja v eno samo podjetniško obveznico enega izdajatelja pomeni precej drugačno tveganje kot razpršiti kapital med različne izdajatelje, ročnosti, sektorje in vrste finančnih instrumentov.